ZGODOVINA IN KULTURA MAKEDONIJE
Pravi začetki naše zgodovine in kulture se začnejo približno 6.000 let pred novo dobo. Najzgodnejši sledovi človeške dejavnosti na ozemlju sedanje Makedonije izhajajo iz kamene dobe - paleolitika. Z ustanovitvijo prvih naselij vzdolž reke Bregalnica in Ovčjega Polja, nato vzdolž reke Vardar in Pelagonije. Skozi tisočletja, Makedonija zaznamuje pomemben in bogat civilizacijski in kulturni razvoj v materialnem in duhovnem smislu.
Arheološka najdišča
Z arheološkega vidika, Makedonija je ena izmed bolj privlačnih destinacij na svetu z avtentično zgodovino in kulturo. V Makedoniji je več kot 4500 arheoloških najdišč, ki segajo v antiko iz časa rimskega cesarstva. Še posebej pomembni so kraji Skupi in Skopsko Kale v Skopju, nato Trebišnica, Sv. Erazmo, Ohridska trdnjava, Plaošnik zgodnjekrščanska bazilika v vasi Oktisi v Ohridsko -Struški kotliniHeraklea Lyncestis in Markove Kule v Pelagoniji, Stobi v bližini Gradskega, Isar in Bargala pri Štipu, Strumičko, Viničko Kale , Morodvis pri Kočanih, Marvinci in Gevgeliski Hrib, v Gevgelijsko – Valandovski kotlini in drugi.
Na ozemlju Makedonije je zgrajenih veliko utrdb, stolpov in mostov, že v času rimskega, bizantinskega in otomanskega cesarstva, kar še dodatno pričajo, o življenju in kulturi v tej regiji. Take so na primer, - Samuilova trdnjava na Ohridu, Markove Kule v Prilepu, Cesarjeve kule v Strumici, kamniti most, Kale in akvadukt v Skopju, srednjeveške kule in mostovi v Kratovu in drugi.
Prebivalstvo in običaji
Na območju Makedonije je približno 35 mest, s svojo lastno zgodovino in kulturo. Tu živi večina prebivalstva in nekaj 1600 naseljenih vasi in podeželja, kjer živi tretjina celotnega prebivalstva. V večjih mestih so večinoma industrijski kapaciteti, državni organi in upravne enote ter organizacije. V manjših in podeželskih območjih, se prebivalstvo običajno ukvarja s kmetijstvom, z živino in z tradicionalnimi obrtmi. Zato je Makedonija, med drugim znana po pridelavi zdrave hrane, ekološkega sadja in zelenjave, mesa in mlečnih izdelkov ter drugih vsakdanjih živilskih izdelkov. Makedonija je že desetletja znana po vsem svetu tudi zaradi proizvodnje kakovostnih žganih pijač in vina.
Prerodbeniška doba
Lahko bi rekli, da je Makedonija zibelka slovanske pismenosti. Slovanska prosvetitelja Ciril in Metod sta leta 855 ustvarila prvo slovansko abecedo, ki se ji reče glagolica. Kasneje se spremeni v cirilico, ki je danes ena izmed najbolj, ali pa najbolj pogosto uporabljana abeceda na svetu.
Makedonskega porekla je tudi Gonxha Bojaxhiu, znana kot - Sveta Mati Terezija , ki se je rodila v Skopju leta 1910, prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 1979. Skoraj celotno svoje življenje je posvetila revnim, jim pomagala jih prosvetljevala, kar je v resnici, bilo njeno poslanstvo do konca življenja.
Arhitektura
Po starodavni arhitekturi se v bizantinskem obdobju opaža intenzivna gradbena aktivnost, ko je gradnja sv. Sofije v Istanbulu postavila merila v vseh mestih pod prevlado pravoslavne cerkve. V času osmanskega cesarstva je bil dominanten vpliv islamske arhitekture. Kot kažejo številne zgradbe tega časa: turške kopeli, mošeje, cerkve, Bezisten, bazarji. Najlepši primeri urbane arhitekture so iz 19. in 20. stoletja. Kruševo in Kratovo sta večinoma popolne mestne sekcije z ohranjeno urbano arhitekturo iz tega obdobja, velik del Bitole in Skopja ter staro mestno jedro Ohrida. V drugi polovici 20. stoletja Makedonija sledi trendom moderne arhitekture.
Religija
Skoraj celotno ozemlje Makedonije prepletata vzhodna in zahodna civilizacija prepletajo različne kulture s svojo posebno oznako. Tako ustvarjajo kalejdoskop zgodovine, kulture, tradicije, običajev, arhitekture, hrane, itd, pri čemer se občuti vpliv Bližnjega vzhoda in sredozemski vpliv. To dejstvo predstavlja funkcionalno enotnost nasprotij in trajnostnega razvoja, sodelovanja in sožitja med vsemi etničnimi skupinami na ozemlju Makedonije. V mnogih mestih je običajno, videti cerkve in mošeje. Večina prebivalstva pripada pravoslavni krščanski religiji (65%), da drugem mestu so prebivalci islamske religije (33%). Drugi so katoličani, protestanti, ateisti in pripadniki drugih religij.
Cerkve in samostani
V Makedoniji je več kot 950 cerkev in samostanov z več kot 150.000 kvadratnih metrov, ki so okrašeni s številnimi freskami (okoli 22.500), ikonostasi (240) baldehini, arhiepski oltarji in prestoli, lesene rezbarije in poslikave. Omenimo, da je le v Ohridu in njegovi okolici točno 364 cerkev. Najstarejša cerkev je iz XII stoletja, zgrajena leta 1171 blizu Prespanskega jezera, na cesti Bitola-Resen. Druga najstarejša cerkev je "Sveti Gjorgji", ki se nahaja v Starem Nagoričanu, na cesti Kumanovo–Кriva Palanka. Zgrajena je bila na ostankih starejšega templja, ki je bil v obliki bazilike iz bizantinskega obdobja in cesarja Romana IV Diogena, ki pa jo je obnovil kralj Milutin v XIV stoletju.
Mošeje
V Makedoniji je okoli 600 mošej, od katerih so najbolj znane tiste iz 15. in 16. stoletja. Mošeje Jaja-paše, Isa-bega, Mustafa-paše in Sultana Murata so v Skopju. Pisana Mošeja in Ura mošeja v Tetovu, Isak mošeja, Haydar Kadi -paša in mošeja in Jeni mošeja v Bitoli. Čarši mošeja v Prilepu Ura-mošeja v Gostivarju in v Ohridu Hayati Baba-Teke in Ali Paša mošeji. Vse imajo najpogostejše kvadratno osnovo in verando. Pokrite so s kupolami ali leseno strešno konstrukcijo in tvorijo obliko turško-otomanske šole.
