Negotino

Negotino se nahaja približno dva kilometra zahodno od reke Vardar, na nadmorski višini okoli 150 metrov. Ima ugoden geografski in prometni položaj. V bližini poteka avtoceste in železniške proge od Skopja do Soluna in tam prečkajo ceste, do Prilepa in Štipa, oziroma, tako kot v preteklosti, tukaj se križajo Vardarska cesta in cesta ob Crni reki, ki teče  ob grebenu Pletvar in skozi Pelagonijo, in je bil povezan z Vio Egnatio.

Ime mesta izhaja iz toponima Antigonea, naselbine, ki je obstajala do leta 518 v antičnem obdobju v bližini današnjega Negotina. Kot mesto, se omenja v prvi polovici XIX stoletja. Z gradnja ceste Prilep Štip-Negotino v XIX stoletju postane pomembna popotna postaja in zraste v mesece. Ima še večji razvoj z gradnjo vardarske železnice. Pred balkanskimi vojnami, je Negotino bilo mestece z 700 hišami. Prava rast mesta v demografskih in ekonomskih pogojev je po drugi svetovni vojni. V povojnem obdobju populacija stalno narašča, tako da je od 2.683 prebivalcev v letu 1948, doseglo približno 13.000 prebivalcev v letu 2002.

 

 

V gospodarstvu mesta dominira kmetijstvo (vinogradništvo) in industrija (živilska, industrija pijač, električna). Negotino je danes moderno mesto z razvitimi mestnimi funkcijami in je sekundarni center v Tikveški vinorodni regiji. Njegovo gravitacijsko območje pokriva okoli 28 vasi, za katere je Negotino  glavno upravno, kulturno, izobraževalno in zdravstveno središče. Negotino ima Dom kulture, Mestni muzej, Javno knjižnico. Tukaj  21. septembra poteka Negotinski sejem.

Solunska glava - Najbolj markanten  alpinistični izziv v Makedoniji

Solunska glava je vrh Mokre Planine z nadmorsko višino 2.540 metrov. Alpinistični objekt je na južni strani vrha, ki predstavlja amfiteater s širino približno pet kilometrov in višino od 500 do 1000 m. Geološka sestava je v glavnem iz apnenca, skozi katerega je oblikovano večje število jam. Ena od njih je globoka 450 metrov in velja za eno najglobljih na Balkanu. Solunska glava je slikovita in prijetna, tako da je stalen izziv za osvojitve, vendar le za dobro pripravljene plezalce, zaradi zapletenega pristopa skali, skozi divji in nedostopni jarek v času od tri do pet ur hoje od najbližjega planinskega doma. Najboljši čas za plezanje je od junija do septembra.

 

 

Alšar

Edino najdišče talija v svetu ima  morebiten »rudnik« ekološko čistega okolja

Alšar je mineraloški kraj, 40 km južno od Kavadarci na gori Kozuf, v bližini vasi Majdan. Edinstven na svetu v mnogih pogledih. V Alšarju je bilo registrirano desetine vrst mineralov, od katerih se sedem najde le v Makedoniji. 250.000 ton rude, vsebujejo arzen 2%, antimon 2,5% in talij 0,1%, zaradi česar je to najbogatejši rudnik in edino najdišče talija na svetu, ki se uporablja za vesoljske raziskave in telekomunikacijsko tehnologijo. Posebna in najbolj dragocena redkost Alšar je lorandit, mineral talija, ki je bil prvič znanstveno opisan leta 1894. To je zelo redek mineral, in je ugotovljeno, da se na svetu le v Makedoniji najde v čisti obliki.

 

 

Današnje ime rudnika je kratica prvih nekaj črk imena ljudi, ki so upravljali z rudnikom v  prvi polovici XX stoletja - Francoska bančna družina Alatini in rudarski inženir Šarto. Leta 2004 je bil rudnik registriran kot naravni spomenik in je del "Emerald" mreže za varovanje naravnih redkosti.

Svetovno znani rudniški geologi imenujejo Alšar največjo skrivnost na planetu, saj mu notranjost skriva skrivnost nastanka vesolja in solarnega sistema. Kot edini naravni detektor sončnega nevtrina, najmanjšega dosedaj znanega delca, je prozorno rdeč mineral lorandit posebnega pomena za svetovno znanost v temeljnih raziskavah za odkrivanje njegove vloge z laboratorijskimi poskusi z umetnim soncem, s katerimi bi se sledile termonuklearne reakcije.

Te raziskave naj bi pokazale, kako ustvariti energijo sonca in na tej podlagi ustvariti nov močan vir energije, primerljiv s sončnim. To pomeni, da lahko proizvajajo t.i. mala sonca, ki bi nadomestili jedrske elektrarne, na da bi bili radioaktivni. Veliko zanimanje za lorandit je pokazala NASA, ter vrhunski znanstveni zavodi iz Avstralije, Nemčije in Japonske. Lorandit se v manjših količinah najde tudi v ZDA i na Kitajskem, vedar ga je v makedonskem Alšarju največ in v najbolj čisti obliki.

Promote your Service

Accomodation

Add up to 3 images.

Validation code:
Enter the code above here :

Can't read the image? click here to refresh.