Veles

 

Mesto preroditeljev, revolucionarjev in pesnikov – zibelka makedonske kulture 

Veles se nahaja v osrednjem delu države, v srednjem toku reke Vardar. Leži na glavni prometnici Balkanskega polotoka po Moravsko-Vardarski dolini, skozi mesto pelje glavna železnica v Republiki Makedoniji, tukaj se ločita dva odcepa: eden za vzhodni del Makedonije (Štip in Kočani) in drugi za jugozahod (Prilep in Bitola). Po Skopju, je Veles najbolj pomembno železniško križišče v Republiki Makedoniji. Veles je staro mesto. Skozi zgodovino je mesto pogosto spreminjalo ime.  Omenjeno je v  III stoletju pod imenom Vila Zora, kar pomeni, mesto - most. Kasneje so ga poimenovali Kjupurli. Današnje ime je dobilo v VII stoletju s prihodom Slovanov na Balkan, iz slovanskega v les, kar pomeni v gozdu (zaradi gostih gozdov ki ga obdajajo).

V XVII in XVIII stoletju je Veles znano mesto in sedež vladike. Imel je vlogo glavnega prometnega križišča in je slovel kot trgovsko mesto z zelo razvito obrtjo, predvsem lončarstva. Po balkanskih vojnah in prvo svetovno vojno je mesto izgubilio del svojih funkcij. To se kaže na razvoju prebivalstva. Po drugi svetovni vojni se Veles razvija v močno industrijsko, upravno in kulturno središče. Za kar  mu pomaga vloga gravitacijskega in priseljenskega centra, tako da je od okoli 20.000 prebivalcev v letu 1953 število prebivalcev Velesa zraslo na okoli 50.000 (2002). Glavna značilnost veleškega gospodarstva je industrija, kemična industrija nekovin in gradbenega materiala, kovine, keramična, tekstilna, živilska, krznarska. Kot razvito prometno vozlišče, je Veles regionalni center Srednjega Povardarja. Ima veliko vplivno gravitacijsko območje, še posebej izrazito iz območij po toku rek Babuna in Topolka, ki se širi proti Ovcepolju in Tikvešu.

 

Arheološko najdišče Stobi

Stobi se nahaja ob izlivu  Crne reke v Vardar. Nahaja se na levem bregu reke in se razteza na več terase na zemljišč. Padel je pod makedonsko oblast leta 217 pred našim štetjem, v času Philip V. V predrimskem obdobju je bil majhno mesto s površino 2,5 hektara. Zaradi svoje lege na cesti med Donavo in Belega morja v dolini Vardarja, je majhno naselje postalo strateško pomembno. Na prehodu iz starega v novo štetje, ko je postal rimska provinca, je Stobi zrasel v velik in razvit municipium (mesto s samostojno upravo in glasovalno pravico). Najbolj reprezantativen videz je mesto dobilo v poznem rimskem obdobju, ko je postalo pomembno trgovsko, upravno, vojaško in kulturno središče. Za gospodarski in kulturni razvoj mesta, zlasti pričajo palače in bazilike, okrašene z freskami in mozaiki, ki večinoma izvirajo iz IV in V stoletja.

To je čas največjega pomena in razcveta Stobija, ko je postal glavno mesto novoustanovljene pokrajine Macedonia Secunda. V kratkem času je bilo mesto zgrajeno na osemkratnem območju prejšnje naselbine. Dokazi o razvoju krščanstva v Stobijo prihajajo iz leta 325. V tem obdobju je bil Stobi mesto z edinstveno krščansko vero v cesarstvu in episkopski sedež. Episkop Stobija je sodeloval na prvem cerkvenem srečanju v Nikei. Za rast krščanstva priča veliko število krstilnic v katedralnih cerkvah. Mesto je utrpela veliko opustošenje v napadih Hunov in Ostrogotov v V. stoletju. V VI stoletju je Stobi nastradal v potresu in nikoli več ni bil obnovljen. Pomen Stobija zvečujejo znanja o obstoju številnih še neraziskanih artefaktov.

 

Gledališče

Je imela kapaciteto za 7.600 gledalcev. To je bila spremenjena v areno "tekmovanja in zveri" gladiatorji bojih ob koncu 3. stoletja. je bil zapuščen je v 5. stoletju. Hiša Fullonica (Domus Fullonica) - Družinska hiša sega v 3. stoletje, ki je bila obnovljena in večkrat zgrajena do 6. stoletja. Prvi pisni dokumenti o tem Paionian, makedonski-helenistična in rimska mesta sega v leto 197 pred našim štetjem, in nekateri rimski zgodovinarji že takrat pozval, da "staro mesto".

 

Jezero Mladost (Veleško Jezero) - umetno jezero s privlačno vsebino in območje za rekreacijo

Jezero Mladost je na reki Otovica, lev pritok Vardarja, osem kilometrov severno od Velesa. Gradnja akumulacije se je začela leta 1960 in zaključila  v letu 1962. Zajema porečje 97 km2. Jezero je dolgo približno 2 km, 0.4 km širok in pokriva območje 0,84 km2. Na jezeru je tanko armiran betonsk poseven jez, visok 35 metrov, z nadmorsko višino na vrhu 247 metrov.

Glaven namen jezera je namakanje približno 1350 hektarjev obdelovalnih površin na območju kraja Otovica in zaradi bližine mest Veles in Skopje, da se uporablja za turistične rekreacijske in športne namene. Danes izpolnjuje obe glavni funkciji. Jezero je opremljeno s potrebnimi turističnimi in gostinskimi objekti,  ladja-restavracija je center turizma in rekreacije v tem kraju.

 

Cerkev Sv. Panteleimon (1840)

Cerkev je pod zaščito UNESKO in katedralna cerkev vardarske eparhije. Mestna katedralna cerkev Sv. Pantaleimon se nahaja v vdolbini jugozahodno od Velesa, nekaj sto metrov od zadnjih hiš. Teren je precej strm, še posebej na zahodni strani, kjer se nad cerkvijo visoko dvigne hrib Vršnik, na vzhodu je strm teren do Veleške soteske, brega reke Vardar in glavno cesto proti jugu. Zato je sezidana podloga za cerkev, in kot branik na vzhodu je zgrajen podporen zid iz klesanega kamna, kot pri obrambnih utrdbah. Cerkev je zgradil mojster Andrea Damjanov, kot je napisano zgoraj nad južnim vhodom: Mojster Andrea ki dela cerkev. Freske in ikone so delo znanih makedonskih freskantov iz Mijačke regija iz kraja Papradište in Velesa. Večino ikon so naslikali nadarjeni ikonopisci Gjorgji Damjanov in Gjorgje Jakov Zografski. Sedanja cerkev je bila zgrajena na stari, ki je obstajala kot majhna cerkvica, ki naj bi služila kot samostan Starega Velesa. Cerkev je bila usposobljena za liturgije za okolu štiri leta -  od 1837 do 1840. Dokončen konec gradnje cerkve, je leta 1904 in 1905 ko je zraven vhoda postavljen zvonik, in je zgrajeno nekaj manjših zgradb za različne potrebe. Njegova današnja podoba izvira iz leta 1837 - 1940.

 

Spomeniki za Kočo Racina - “Koti se noć črna...”

V čast patronu veleške gimnazije, je leta 1968 prvič v njegovem rojstnem kraju postavljen spomenik Koči Solevu Racinu. Spomenik je delo akademskega kiparja DimkaTodorovskega, ki je z nadnaravno velikostjo figure Racina poskusil predstaviti velikost makedonskega naroda. Spomenik je iz gline, izlit v bronci. Vsako leto se pred tem spomenikom začenja mednarodno srečanje pesnikov, posvečeno delu Racina.

Drugi spomenik ustanovitelju sodobne makedonske poezije je postavljen leta 2002 v centru Velesa, nasproti Saat-kule. Spomenik je delo akademika Toma Serafimovskega, visok je 2,80 metrov in težek 500 kilogramov.

 

Kliknite tukaj za prikaz seznama nastanitev v Veles

Kliknite tu za ogled seznam turističnih vodnikov v Veles

Promote your Service

Accomodation

Add up to 3 images.

Validation code:
Enter the code above here :

Can't read the image? click here to refresh.