Struga

 

Struga

“Kot je Struga, ni druga”

 

Pod imenom Struga se naselbina omenja v začetku XI stoletja. V srednjem veku je bilo znano ribiško naselje, in je dolgo časa majhno naselje ob jezeru, kjer se prebivalstvo ukvarja z ribolovom, živinorejo in kmetijstvom.

S statusom mesta se Struga omenja na koncu XVI stoletja (1591), v dokumentih mlečanskega poslanca v Carigrad, Lovra Bernarda. V XVII stoletju dobiva velik poslovni pomen, z bazarom, tržnico in velikim sejmom. Iz tega obdobja gospodarskega razvoja je pregovor Kot je Struga ni druga.

 

 

Ob koncu XVII stoletja, zaradi vdora Avstrijcev na Balkanskem polotoku, se je razvoj ustavil, vendar pa je zaradi svoje dobre lokacije na poti Via Egnatia, Struga uspela obržati, kot mesto, v katero se je konec XVII stoletja in v začetku XVIII stoletja začelo priseljevati albansko prebivalstva v zahodnem vznožju Jablanice in Mokre Planine.

Ob koncu XVIII stoletja in v začetku XIX stoletja je Struga bila pogosta tarča plenjenja s strani kačakov, ki so prihajali iz Albanije. Negotovost je povzročila prekinitev trgovanja. V sredini XIX stoletja je bilo preprečeno nadaljnje upadanje naselja. Tedaj je zabeležen drugi val priseljevanja albanskega in makedonskega prebivalstva v mestu.

Druga polovica XIX stoletja je najbolj slavno obdobje za Struga. Poleg trgovine, je bilo razvito obrtništvo, od katerega je lončarstvo, eden izmed najstarejših obrti, potem krojaška obrt, copatarska in pekovska obrt in drugi. Ribolov je bil na prvem mestu. V sredini XIX stoletja je mesto, poleg osnovne šole imelo tudi gimnazijo, v katero sta hodila tudi dva brata, Konstantin in Dimitar Miladinov. V tem obdobju je v mestu živelo približno 4600 prebivalcev.

Na začetku XX stoletja je gospodarsko življenje v Strugi upadlo. Še posebej negativno vpliva določitev meje v Albanijo leta 1912, s čim so se zožile tržne priložnosti.

 

 Po drugi svetovni vojni ima mesto stabilno rast: od 1948 z 4923 prebivalcev, do leta 2002 z okoli 20.000 prebivalcev. Struga je danes mesto s sodobnim videzom in razvitimi  sekundarnimi in terciarnimi dejavnostmi. V celotnem gospodarstvu mesta, je poudarek na razvoju turizma. Na severozahodu, ob toku reke Crni Drin vodi cesta do kraja Debar in v sosednjo Albanijo, na severovzhod je prometno povezana z kraji Kičevo, Tetovo in Gostivar, preko Ohrida,je povezano s kraji Resen, Bitola in Prilep.

 

Obale na Crnem Drimu

Idealna za miren sprehod in uživanje v čudovitem razgledu poleg same vode, sta obali Crnega Dima opremljena z klopmi in sencami, ter povezana s tremi mostovi. Obala na vzhodni strani od izliva v jezero se imenuje "Sergej Jesenin" in se nahaja do vhoda v mestno plažo. Tukaj, poleg Jesenina, stojita poprsna kipa Adama Mickiewicza in Acota Šopova.

 

Izliv Crnega Drima

Voda iz jezera se izliva v reko Crni Drim reko, ki teče skozi sredino mesta, čez Struško polje in sotesko, nadaljuje preko Albanije in se izliva v Jadransko morje. Voda se izliva v bližini hotela Drim in je posebna atrakcija za vsakega obiskovalca Struge.

 

 

 

Cerkev Sv.Gjorgji (1835)

Sv. Gjorgji je mestna katedralna cerkev v središču Struge. Zgrajena je na temeljih veliko starejše cerkve iz XVI stoletja. Vsebuje freske iz konca XIX stoletja, vendar je pravi zaklad majhna galerija ikon iz XIII stoletja do XIX stoletja, vključno z znamenito ikono sv. Gjorgji naslikano leta 1267. Dolg napis na ozadju ikone pomeni »Struga Ohridska«.

 

 

 

 

 

 

Kališta

Pet kilometrov jugozahodno od Struge, ob bregu jezera je vasica znana po svojih starih cerkvah in samostanov, ter ribjih specialitet.

V kraju Kališta, na obali Ohridskega jezera v naravnem skalnatem okolju, je samostan Rojstvo svete Bogorodice, popularno znan kot Kališki samostan. V okviru kompleksa spadajo tudi jamska cerkev in nova cerkev, posvečene Rojstvu svete Bogorodice, cerkev posvečena svetima apostoloma Petru in Pavlu in jamska cerkev posvečena Sv. Atanasiju. Nova cerkev je bila obnovljena leta 1977, temelji so iz XIII stoletja. V samostanu so menihi, ki imajo aktivno meniško življenje.

 

Spominska hiša brata Miladinova

Obnovljena na temeljih stare hiše slavna pesnika

 

Spominska hiša brata Dimitra in Konstantina Miladinova se nahaja v centru Struge. Obnovljena je na temeljih stare hiše Miladinovih. Tukaj se nahajajo materiali, iz življenja in dela teh znanih makedonskih preroditelja, dobitnika Zlatega venca poezije. V čast njihovih pesniških dosežkov in zbirk ljudskih pesmi in folklora, objavljenih v Zborniku ljudskih pesmi danes poteka znameniti pesniški festival Struški večeri poezije. Prireditev se tradicionalno začne z nepozabno pesmijo Tga/žalost/ po jugu, ki jo je Konstantin Miladinov, napisal med bivanjem v Moskvi.

 
 

 

 

 

Ljudski muzej dr. Nikola Nezlobinski

iz osebne kolekcije do muzeja s stalno razstavo

 

Ljudski muzej v Strugi je leta 1928, ustanovil dr. Nikola Nezlobinski, ruski emigrant, ki je prišel v Strugo po ruski revoluciji v 20-ih letih prejšnjega stoletja. Prvo je odprt naravoslovni oddelek, s stalno zoološko zbirko, sestavljena iz njegove osebne zbirke, ki je danes obogatena z različnimi žuželkami, pticami, ribami in živali iz Ohridsko-prespanske regije. Nezlobinski in njegovi sodelavci preparirale stotine žuželk, ptic in živali, ki živijo v močvirjih blizu Struge. Mnoge od teh vrst, ne obstajajo več.

Kasneje, leta 1961 je bil v muzeju ustanovljen arheološki oddelek, v katerem se nahaja bogata zbirka predmetov od prazgodovine do srednjega veka. Leta 1974 je ustanovljena umetniška galerija Vangel Kodžoman znanega umetnika iz Struge, s stalno umetniško razstavo. Muzej izvaja raziskave in zbiranje gradiva s področja zgodovine, arheologije, etnologije, botanike in zoologije. Nosilec je različnih strokovnih in umetniških dogodkov. Muzej je obvezno mesto za obisk turistov in študentov.

 

 

Click here to see Accomodation in Struga

Click here to see the list of Struga Tourist Guides

Click here for Struga city tours

 

Promote your Service

Accomodation

Add up to 3 images.

Validation code:
Enter the code above here :

Can't read the image? click here to refresh.