Turistične znamenitosti v severovzhodni regiji
Severovzhodna regija je ena od osmih statističnih regij Makedonije. Nahaja se v severovzhodnem delu države in meji na skopsko regijo in vzhodno regijo. V regiji je veliko turističnih znamenitosti in kulturnih znamenitosti, ki privabljajo veliko število obiskovalcev. Najpomembnejše so lokacije Kuklica, Kokino, Cocev Kamen in samostan sv. Joakima Osogovskega.
Lega severovzhodne regije
Severovzhodna regija s svojo lokacijo zajema skrajni severovzhodni del Republike Makedonije. Razteza se ob rekah Pčinja in Kriva Reka ter vzdolž meja z Republiko Kosovo, Republiko Srbijo in Republiko Bolgarijo. Območje s severa omejuje državna meja in gore Kozjak ter German, od vzhoda meji na Bolgarijo, od juga na Osogovo, na zahodu pa s planino Skopska Crna Gora. To so tudi veličanske reliefne oblike v regiji. Med njimi so Kumanovsko polje in kotlina Krive Palanke s Slaviškim poljem.
Njegova skupna površina je 2.310 km2 oziroma 8,98% celotnega ozemlja Republike Makedonije. V načrtovani severovzhodni regiji živi v 172.787 prebivalcev v 192 naseljenih mest, 189 podeželskih naseljih in 3 mestnih naseljih (Kumanovo, Kriva Palanka in Kratovo). Upravni center severovzhodne regije je Kumanovo s 76 000 prebivalci.
Severovzhodno regijo sestavlja 6 občin: Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Lipkovo, Rankovce in Staro Nagoričane. Več informacij o regiji najdete na: Center za razvoj severovzhodne planske regije
Podnebje v severovzhodni regiji
Za severovzhodno regijo je značilno tipično celinsko podnebje. Povprečna letna temperatura v Kumanovski kotlini je 11,8 stopinj, v Krivi Palanki pa 10,2 stopinje. Povprečna letna količina padavin v Kumanovu je 549 mm, v Kriva Palanki pa 565 mm.
Naravni viri Flora in favna v severovzhodni regiji
Za to regijo so značilna zavarovana naravna območja in ekološki koridorji nacionalne ekološke povezljivosti omrežja zavarovanih območij in ekološko pomembnih območij. Kot reprezentativni območja je definirano več mest, kot Kumanovski Kozjak, ki je nominirana za Naravni park kljub skalnatih odsekov, pomembnih za gnezdenje več ptic grabljivk, območje je skrajno severno območje razširjenosti nekaterih sredozemskih vrst (grške želve, plezalci, itd). V ostankov hrastovih in bukovih gozdov na srečujejo severnih pobočjih vidimo tudi druge vrste ptic( Ficedula semitorquata).
Poleg velikega kulturnega pomena ima Kokino odlično geomorfološko vrednost. To je geološki pojav, izliv (izločanje) od piroksenskih andezitov in andenzitov starih 32-33 milijonov let.
Reka Potrošnica ima velik ornitološki in botanični pomen. Območje je še posebej pomembno za gnezdenje več vrst ptic in je ključno področje pomembnih ornitološki mest Pčinja-Petrošnica-Kriva Reka.
Kuklica blizu Kratovu, kot naravni spomenik je redka geomorfološka oblika.
Bislimska Soteska je kratka soteska z močnim submediteranskim podnebjem, bogata v podzemnimi in površinskimi oblikami krasa. V jamah se nahajajo velike kolonije netopirjev in je registrirana prisotnost troglophillous vrst. Je posebnega pomena za gnezdenje nekaterih sredozemskih ptic: egiptovskega jastreba, sokola selca, planinskega orla, lisnate kanje, črne štorklje in drugih. Na skalah je razvita vegetacija skalnih razpok in mesto ima veliko biološko in geomorfološke vrednost.
Soteska na reki Kiselici, je velikega živalskega pomena, čeprav so v tej majhni soteski premalo raziskane narave vrednote. Je pomembna zaradi prisotnosti vidre, vendar je možna, prisotnost številnih pomembnih vrst vretenčarjev.
Osogovsko gorovje
Na ozemlju severno vzhode regije delno segajo Osogovske gore, ki imajo veliko vrednost z biološkega vidika. Smo ugotovili številne mednarodne in nacionalne pomembne rastlinske in živalske vrsti, od katerih jih je prisotnih velik del, endemičnih ali redkih vrst. Poleg tega je Osogovo določeno kot: Pomembno rastlinsko območje (PRO), pomembno rastlinsko območje (PRO), ki je pomemben koridor za gibanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst v pan-evropsko ekološko omrežje jugovzhodne Evrope (PEEN SEE) in Emerald območje. Registrirano je i 18 habitatov, ki po sistemu razvrščanja EUNIS, pet izmed njih so pomembni za ohranjanje v skladu z direktivo o habitatih. Registrirano je 1.007 vrst in podvrst rastlin, od katerih je 18 registrirano na Osogovu med katerimi: Viola biflora, Anemone narcissiflora, Myriophyllum verticillatum, Pulsatilla montana ssp. Slaviankae in dr..
Vrh Carev Vrv je edina lega za Genista fukarekiana (endemične rastline najdemo le v Kyustendilu), Hypericum maculatum ssp. Maculatum in Viola biflora. Na Osogovu je registriranih 258 vrst makromicetov. Ugotovljena je bila prisotnost 24 vrst sesalcev. Registriranih je 133 vrst ptic, od tega 36 pomembnih vrst.
Posebno pomembno ornitološko najdišče je "Ratkova skala". Ugotovljenih je 10 vrst dvoživk in 21 vrst plazilcev. Znanih je 11 vrst rib, od katerih je osem vključenih na rdeči seznam IUCN. Na Osogovu je zaznamovanih 16 Balkana endemitetov iz skupine polžev, skupaj 243 vrst pajkov (14 endemičnih), 37 vrst kobilic (5 balkanskih endemičnih), 15 vrst kač, 99 vrst dnevnih metuljev (Erebia aethiops in Minois dryas le Osogovo), 203 vrste dirkačev - Carabidae. Za Osogovo je značilna interakcija med človekom in naravo, biološka raznovrstnost in človeška dediščina ohranjena v naravnem okolju, pa sta prispevali k nastanku različnih področjih.
Hidrološke značilnosti severovzhodne regije
Ozemlje severovzhodne regija pokriva povodje reke Pčinje in Krive Reke in večinoma pripada povodju Vardarja in zelo majhen del mednarodnemu porečju Južne Morave. V svoji hidrografski strukturi regija ima različne vrste vodnih virov in dva umetna jezera (Lipkovsko jezero in Glažnja), primerne za vikend turizem.
Vodni potencial je posledica relativno visoke nadmorske višine, ki je del regije, pa tudi geološke sestave zemljišča. Območje je bogato s številnimi rekami in manjšimi bazeni, ki pripadajo Krivi Reki in Durački Reki. Na ozemlju občine Kriva Palanka sta zgrajena dva rezervoarja: Bazjačko Brdo z zmogljivostjo 14.100 m3 vode in Kalin Kamen z zmogljivostjo 6.200 m3 vode na nadmorski višini 1.590 m. Značilen hidrografski objekt je termomineralni vir v bližini vasi Proevci pri Kumanovu, ki je urejen kot kopel. Severovzhodna regija je znana tudi po izvirih tople vode. Tu se nahaja Kumanovska Banja - s. Proevce in Strnovac-kopel v raziskavah in gradbeništvu.
Prometne poti v severovzhodni regiji
Cestna infrastruktura v severovzhodni regiji je sestavljena iz lokalnega, regionalnega in cestnega omrežja Skozi regijo poteka deset evropskih koridorjev. Obstoječa cestna infrastruktura v severovzhodni regiji je sestavljena iz 888 km lokalnih cest, 99 km državnih cest in 370 km regionalnih cest.
Glavne cestne poti, ki povezujejo to regijo z drugimi regijami, sta državna cesta A1 (Skopje - Kumanovo - meja s Makedonijo) in državna cesta A2 (Kumanovo - Kriva Palanka - meja z Bolgarijo.
Poleg cest v prometnih koridorjih so tudi železniške proge. V severovzhodni regiji sta locirani dve železniški progi in sicer v koridorju št. VII je trasa iz Kumanova s povezavo do železniške proge s koridorjem št. X, skozi Krivo Palanko, ki nadaljuje do R. Bolgarije. V koridorju X je trasa železniške proge meja s Srbijo - Kumanovo - Skopje - meja z Grčijo.
Naravna in kulturno-zgodovinska dediščina v severovzhodni regiji
Turistična gibanja v severovzhodni regiji so se v zadnjih letih precej spremenila. Potrebe turistov, ki obiskujejo regijo, so specifične in segmentirane, glede na njih pa je bila prilagojena turistična ponudba. Vedno več pozornosti namenjamo oblikovanju razvojnih načrtov, programov in strategij v teh ciljih.
V Kumanovu, kot največjem mestnem naselju, izločamo cerkve Sv. Nikola (1851) in Sv. Trije, Narodni muzej, Obrtno hišo, spomenik Revolucije in druge spomenike. V bližini Kumanova sta samostan Sv. Devica pri vas. Matejče (XIV), cerkev sv. Gorgi v vasi Staro Nagoričane (XIV), samostan Sv. Marijino vnebovzetje - Karpinski samostan v bližini vasi Orah, kostnico Zebrnjak in druge.
V Krivki Palanki priporočamo samostanski kompleks Sv. Joakim Osogovski. V Kratovu, cerkev sv. Gorgi Kratovski, Sv. Nikola Čudežnik, Sv. Jovan Preteča T, srednjeveške stolpe in mostove, muzej in še več.
Cerkev sv. George
Cerkev sv. Gorgi se nahaja v vasi Staro Nagoričane in se odlikuje s posebno lepoto. Po vrezanem napisu je bila cerkev zgrajena leta 1313, drugi napis iz leta 1317/18, se nanaša na datum, ko je poslikana s freskami s strani slikarjev Mihaela in Eutihija. Cerkev je petkupolna trikotna zgradba cerkvi v obliki križa s podolgovatim 162 travejami k vzhodu in zahodu. V svoji arhitekturni zasnovi je podobna cerkvi Sv. Matere božje, v samostanu Matejče. Od številnih freskantskih kompozicij, najbolj zanimive so: "Občestvo apostolov", "Zadnja večerja", "Umivanje nog", "Križanje«, »Hoja na Kalvarijo", "Plezanje na križ", "Posmehovanje Kristusu", "vnebovzetje" in drugi.
Samostan sv. Joakim Osogovski
Samostan Sv. Joakim Osogovski se nahaja na pobočjih Osogovski gora, ob cesti, ki pelje od Кrive Palanke do Kyustendila v Bolgariji. Samostan je posvečen potomstvu Sv. Joakima Osogovskega, ki je živel v XI stoletju v podzemni jami, v bližini samostana, v kraju Babin Dol. Njegova oživitev se je začela sredi 19. stoletja. Namreč, na pobudo ustanovitelja Hadži Stefana Beglikčije iz Krive Palanke, leta 1847, pod vodstvom znanega graditelja Andrea Damianova se začne gradnja velike "katoliške" cerkve posvečene Joakimu Osogovskemu. Leta 1851 je bil zaključena in posvečena. Druga manjša cerkev je posvečena Sv. Devici, zgrajena, po enih v 14. stoletju, in po drugih v 16.-17. stoletju. Velika cerkev ima dvanajst kupol in prostorni naos( tempelj), obkrožen z verandami na zahodu in južni strani.
KRATOVSKE KULE ( STOLPI) IN MOSTOVI
Kratotovo je znano, po svoji značilni lokaciji, nemaščen v kraterju ugaslega vulkana . Zaradi svoje specifične lokacije in Kratovske reke, ki prečka krater in teče po sredi mesta, se je oblikovala posebna mestna arhitektura. Izjemne stavbe so Ajdučka čaršija, kot tudi Kratovski stolpi in mostovi. V Kratovu je od nekdanjih 13 stolpov, danes postalo šest: Simićev stolp, Zlatkov stolp, Hadži-Kostov stolp, Saat stopl, ( ura), Krstev stopl in Emin-Begov stolp. Od mostovi, najbolj znani so: Čaršiski most, Radin most, Argulički most, Grofčanski most in Jorkšiski most.
Manifestacije v severovzhodni regiji
V regiji se organizira več dogodkov, med katerimi so bolj znani: "Tumba Fest", "Dnevi komedije" in "Internationalni Jazz Festival" v Kumanovu, "Zlati časi" v Kratovu, Folklorni festival "Sveti Joakim osogovski " v Krivi Palanki razne umetniške kolonije (umetniška kolonija "Sv. Joakim Osogovski") in še več.