Središče kultur – življenje v duhu tradicije civilnih družb
Tetovo se nahaja ob vznožju Šar Planine, na nadmorski višini od 450 do 500 metrov. Večina mesta je v ravninskih predelih, vendar se starejši del mesta razteza do hriba Baltepe (806 m nadmorske višine). Kot centralno mesto v spodnjem Pologu se v Tetovu prečka več glavnih ceste. Z sosednjimi mesti Gostivar in Skopje je povezan z avtocesto, prek Vratnice in Jažinca z Jadransko magistralo. Tetovo ima stik z zahodno Makedonijo in Skopjem preko železnice. Kot naselje pod imenom Htetovo se omenja v XIII stoletja. Staro naselje je okoli samostana Sv Bogorodica Htetovska na izhodu reke Pena iz Šar planine. V čast Sv.Bogorodice Htetovske je XIV stoletja potekal velik sejem. Približno sredi XV stoletja se je naselje preimenovalo v Tetovo.
S prihodom Turkov v XV stoletju so v Tetovu zgrajeni številni javni in verski objekti islamske kulture: mošeje, tekja, javne kuhinje za revne, amami (javna kopališča), fontane. V času otomanske vladavine, je bilo Tetovo v XVII stoletju pomembno cerkveno središče. Tetovo populacijsko raste po Balkanskih vojnah. Realna rast v Tetovu, prebivalstva in gospodarska, je bila po drugi svetovni vojni, ko je dobil bolj sodobne značilnosti gospodarskega, upravnega, političnega, kulturnega in izobraževalnega središča. V XX stoletju, je Tetovo znan kot kraj, obrti in industrijsko središče v regiji. Prebivalstvo mesta je različne etnične strukture.
Pisana mošeja (XV stoletje)
Pisana mošeja je kulturni spomenik iz XV stoletja, ki je bil posodobljen in razširjen v XIX stoletju s strani Abduraman paše, turškega fevdalca iz tetovskega pašaluka. Nahaja se v starem delu Tetova, ob reki Peni. Predstavlja enoprostorno kvadratno stavbo z arhitekturno kombinacijo baročnega in neoklasicističnega otomanskega sloga gradnje. Podatki o zgodovini Pisane mošeje in okolniv stavb so vklesani v napise v marmorne plošče, postavljene nad vhodnimi vrati.
Pisana mošeja je s svojo fasado še posebej privlačen kulturni spomenik v Tetovu. Številni pisano poslikani ornamenti, slikovitost in slikarske tehnike predstavljajo redkost in izredno delo islamske arhitekture. So delo izkušenih mojstrov iz kraja Debar, ki so naslikali mošejo znotraj in zunaj in okrasili derviško Arabat Baba Tekje in več begovih hiš. Še posebej je slikovita južna stran mošeje, ki se vidi od glavne ceste, ki vodi do Gostivarja.
Etnična struktura mesta je zelo raznolika. Število prebivalcev v Tetovu je stalno narašča od leta 1948 do leta 1994.
Od leta 1948 do leta 1994 po popisu prebivalstva Tetovo vztrajno narašča. Število prebivalcev se je povečalo za več kot trikrat (1948 - 17,132 prebivalcev; 1961 - 25,357 prebivalcev, 1981 - 46,523 prebivalcev, 1994 - 65,318 prebivalcev, in v letu 2002 približno 70.000 prebivalcev) s posebej poudarjenim rastom od leta 1971 do leta 1994, z izredno visoko stopnjo naravnega rasta med albanskim prebivalstvom. Vodilno mesto gospodarske rasti za Tetovo imajo industrija (elektrokovinska, tekstilna, lesna in živilska), kmetijstvo (zlasti sadjarstvo z znanim tetovskim jabolkom in poljedelstvo s koruzo in fižolom), obrti, trgovine in turizem.
Tetovsko Kale (XIX stoletje) - impozantna trdnjava iz osmanliskega obdobja
.jpg)
Tetovo Kale je trdnjava novejšega datuma, zgrajena okoli leta 1820. Nahaja se v neposredni bližini Tetova, v vznožju Šar Planine. Stoji na nadmorski višini okoli 800 metrov, in glede mesta se dviguje na okoli 300 metrov. Gradnjo je začel Redžip Paša in nadaljeval njegov sin, Abdurahman Paša. Trdnjava je zgrajena iz apnenca in obdelanega kamna.
Današnji arheološki kompleks je sestavljen iz sten, v katerih je pet sarajev /palač/, kopališče, skladišča, velike kuhinje, jedilnica in vodnjak. Od starejših stavb, je tukaj cerkev Sv.Atanasij iz XIV stoletja.
Na stenah trdnjave so stale kule, odkriti so ostanki podzemnega zapora in trije predori, ki vodijo do Tetova, k vasi Larci in k reki Peni.
Cerkev Sv. Kiril in Metodij eden najlepših pravoslavnih templjev v Pologu
Sv. Kiril in Metodij je katedralna cerkev v starem delu Tetova. Zgrajena je bila v obdobju od leta 1903 do 1918, in posvečena leta 1925. Freske je naslikal Danilo Nestorovski leta 1924. Cerkev je triladijska bazilika z osrednjo kupolo.
Etno muzej v kraju Džepčište - muzej v prostoru sedem kvadratnih metrov
Pet kilometrov od Tetova, v zasebni počitniški hiši v vasi Džepčište, je majhen etno-muzej z eksponati od VIII stoletja pred našim štetjem do XX stoletja. V notranjosti je prostor samo za enega obiskovalca. Eksponati so narejeni iz različnih materialov (keramika, baker, železo) zbirko bogatijo eksponati, ki so ji prinesli makedonski in albanski prebivalce iz te regije. Muzej ima ambicijo, vpisati se v Guinessovo knjigo rekordov kot najmanjši etno muzej na svetu.
Pisana mošeja (XV stoletje)
Pisana mošeja je kulturni spomenik iz XV stoletja, ki je bil posodobljen in razširjen v XIX stoletju s strani Abduraman paše, turškega fevdalca iz tetovskega pašaluka. Nahaja se v starem delu Tetova, ob reki Peni. Predstavlja enoprostorno kvadratno stavbo z arhitekturno kombinacijo baročnega in neoklasicističnega otomanskega sloga gradnje. Podatki o zgodovini Pisane mošeje in okolniv stavb so vklesani v napise v marmorne plošče, postavljene nad vhodnimi vrati
Pisana mošeja je s svojo fasado še posebej privlačen kulturni spomenik v Tetovu. Številni pisano poslikani ornamenti, slikovitost in slikarske tehnike predstavljajo redkost in izredno delo islamske arhitekture. So delo izkušenih mojstrov iz kraja Debar, ki so naslikali mošejo znotraj in zunaj in okrasili derviško Arabat Baba Tekje in več begovih hiš. Še posebej je slikovita južna stran mošeje, ki se vidi od glavne ceste, ki vodi do Gostivarja.
Arabati – baba tekje (XIX stoletje) - stoletja središče kulture in verskega življenja
.jpg)
Arabati baba tekje je zgrajen XIX stoletja s strani Redžep paše in njegovega sina Abduraman paše. To je verski objekt poleg mavzoleja Sersem Ali-babe iz XVI stoletja. Skozi zgodovino, poleg islamske vere, so v tekju razvijali kulturo in izobraževanje. V kompleksu je ohranjen vodnjak, kula, mavzolej, kuhinjo z jedilnico, fontana, gostinski konak, dervišane in haremlak. Tekje je imelo aktivno derviško življenje do leta 1912, ki je prenovljeno v obdobju od 1941 do 1945. Danes je v tem kompleksu Narodni muzej Tetova.
Lešočki samostan Sv.Atanasij (XIV stoletje)
Kompleks Lešočki samostan vključuje samostansko cerkev Sv. Atanasij iz leta 1335, cerkev Sv.Bogorodica, ki obstaja od XIII stoletja in je omenjeno v listini Stefana Dečanskega iz leta 1326, kot tudi ostanki petih cerkev in kapelic iz srednjega veka. Posebni so naglašene kulturne in duhovne vrednote cerkve Sv. Atanasij. V samostanu se nahaja grob in spominska soba Kirila Pejčinovića enega največjih makedonskih preporodnikov XIX stoletja. Z njegovim prihodom iz gore Atos leta 1818, so obnovljeni samostanski konaki in je ustanovljena knjižnica samostana, ter je Lešički samostan zrasel v literarni in izobraževalni center.
Samostan ima dolgo tradicijo, bogato in slavno, vendar tudi polno tragičnih dogodkov. Večkrat je bil požgan in obnavljan. Leta 1690 so Turki uničili samostan in cerkev Sv.Bogorodice, samostan je bil hudo poškodovan leta 2001. S pomočjo Evropske unije je ponovno avtentično obnovljen.
Največja samostanska praznovanja in cerkvene ljudske prireditve potekajo ob prazniku Sv.Atanasija (15 maj) in Velika Bogorodica/Veliki Šmaren/ (28. avgust)
Popova Šapka
Šar Planina se nahaja v severozahodnem delu Makedonije, v bližini Tetova, v dolžini 80 km (merjeno po grebenu) in površino 1.600m2. Popova Šapka, na nadmorski višini 1.780 metrov, je turistični kraj na Šar Planini in eden najbolj znanih zimskih rekreacijskih središč v Republiki Makedoniji. Ima izjemno ugodne terene za smučanje in sankanje, opremljene z več žičnic in vlečnic. Na Popovi Šapki je število počitniških hiš in sodobnih turističnih in gostinskih objektov.
Šar Planina je bogata z visokimi gorskimi pašniki in gozdovih iglavcev, od katerih so najbolj pogosti visoka jelka in smreka. Na Šar planini je več kot 200 endemičnih rastlin, kar je najvišji odstotek endemizma v Makedoniji.
Šarplaninec
Šarplaninec, endemična pasma in ponos Šar Planine in Makedonije izvira iz Tibeta, s pobočij Himalaje. Prilagojen težkim pogojem je na makedonskih gorah naseljen že stoletja. Najpogostejše mnenje je, da je prisoten samo na Balkanu, zlasti v gorskih regijah Makedonije – Šar Planina, Korab, Stogovo, Bistra in Mavrovo. Prvič je bil razstavljen v Ljubljani leta 1926. Leta 1939 je Šarplaninec vpisan v Mednarodno kinološko federacijo (FCI), ki registrira vse pasme. Makedonski šarplaninec je prvak Evrope za leto 2008 v konkurenci več kot 10.000 psov.
