Kičevo

 

Kičevo

Kičevo leži v središču Kiševkse kotline. Ima ugodno geografsko in prometno lego in je pomembno križišče štirih smeri: na sever skozi prevoj Straža do Gostivarja, Tetova in Skopja, na jug skozi prevoja Preseka do Ohrida in Struge jugovzhodno do Demir Hisarja in Bitole in na vzhodu po dolini reke Treske v Makedonski Brod, od tam pa skozi Barbaras do Prilepa. Z železnico se skozi Gostivar in Tetovo, povezuje s Skopjem.
Zgodovinsko gledano, se Kičevo prvič omenja v začetku XI (1018) stoletja, v listini cesarja Vasilija II pod imenom Kicavis. V srednjem veku je bilo mesto pomembno vojaško središče. Na koncu XIV stoletja in v začetku XV se začne razvijati kot trgovinsko obrtniško mesto. V XVIII stoletju je Kičevo bil sedež kaze. Gradnja ceste Skopje-Kičevo-Ohrid leta 1919 je prispevala h krepitvi obrtniške in trgovske funkcije mesta.Ob koncu XIX stoletja in v začetku XX stoletja, mesto šteje okoli 5000 prebivalcev, po balkanskih vojnah je število padla na okoli 1.000. Po drugi svetovni vojni v Kičevem stalno narašča prebivalstvo. Leta 1948 je imelo 7,280 prebivalcev,  leta 1961 - 10,324 leta 1981 - 22.479 prebivalcev, leta 1994 - 27 543 prebivalcev, leta 2002 pa je bilo približno 30.000 prebivalcev. Še posebej izrazita rast je razvidno v obdodju od leta 1961 do leta 1981, ko se je prebivalstvo podvojilo.

 

V gospodarstvu prevladujejo rudarstvo in industrija. Ključnega pomena za gospodarski razvoj Kičeva so rudna nahajališča železa in nekovin v okolici mesta in gradnja železniške proge z enim tirom Skopje – Kičevo leta 1952, nakar Kičevo, postane pomembna tovorna postaja v zahodni Makedoniji.

 

 

 

 

Trdnjava Kitino Kale

 

Kitino Kale se imenuje poseben hrib poleg Kičeva. V določenih obdobjih je tam obstajalo glavno naselje, z dvema vrstama trdnih utrdb in več kul. Še vedno  ena stoji, kjer je odkrit denar iz časa Aleksandra Makedonskega in Justinijana. Ljudska legenda pravi, da je v trdnjavi živela Kita, ena od sester kralja Marka, po kateri je trdnjava dobila svoje ime. Leta 1741 je na delu trdnjave zgrajena mestna ura, ki je po ukazu srbske oblasti porušena leta 1938. V XIX stoletju so v trdnjavi živeli turški dostojanstveniki in upravniki. Na platoju Kaleja je danes ostal le eden temelj. Ostali del je dokaj ohranjen in se nahaja pod zemljo.

Na Kitinem Kaleju je leta 1968 je bila zgrajena spominska kostnica, spomenik borcev druge svetovne vojne. V tem času Kale je spet postalo središče mesta. Danes je arheološko najdišče, in celoten prostor je urejen v obliki parka in je prostor za rekreacijo in druženje skozi ves dan in večerne zabave. Kale je glavni predmet zanimanja za obiskovalce te regije.

Cerkev Sv.Petar in Pavle (1907) Edina cerkev v mestu z dolgo krščansko tradicijo

 

Prva krščanska svetišča v Kičevu se omenjajo v V. in VI stoletju. V Kičevem so prej bile tri cerkve, ki so bile uničene v času otomanske oblasti. Cerkev Sv. Petra in Pavla je bila zgrajena na temeljih starejšega objekta iz leta 1907 in posvečena leta 1917. Leta 1943 je dopolnjena z zvonikom in danes se rekonstruira in nadgrajuje z drugimi objekti: ksrtilnica, jedilnica, cerkvena knjižnica. Z urejeno cerkveno notranjostjo in zunanjostjo se odraža posebna arhitekturna harmonija in monumentalnost cerkve.

Samostan Blagoveštenie Presvete Bogorodice – Prečista (XIV stoletje)

sveti tempelj dveh religij: samostanska cerkev je zasnovana tako, da so pod eno streho, poleg krščanskih tudi islamski okrasi



Samostan je posvečen Blagoveštenju /Marijino oznanjenje/ in splošno ime mu je Prečista (Praznik Predstavitev Marije v templju). Zgrajen je bil leta 1316. Nahaja se v bližini Kičeva, na gori Cocan, na nadmorski višini 920 metrov. Prej se je imenoval Krninski samostan, po vasi Krnino , ki je obstajala v bližini, do XIX stoletja. Danes je ženski samostan.

Leta 1558 je  samostan pogorel do tal, menihi so preživeli, ker jim je uspelo uiti skozi podzemne predore. Samostan je imel svoj žig od leta 1763. Leta 1848 so v samostanu požgali vse knjige ki se bile tam, po ukazu Debarskega grškega mitropolita Meletiusa. Poleg tega, liturgije so še naprej potekale v slovanskem jeziku.

 

 

Predstavitev Marije v templju

 

Sedanja cerkev je iz leta 1850. Na novem veličastnem templju so delali mijački mojstri iz skupine Diča Zografa, ki je končal oltarni prostor, in njegov sin Abraham, je trideset let kasneje, končal freskopis, ki osupne s svojo lepoto. S svojo vrednostjo izstopa čudovit ikonostas in cerkvene knjige, med njimi Štiriangelie iz XIV stoletja in Psaltir iz XV stoletja. V cerkvi je izvir blagoslovljene vode, ki je posvečena Sv. Bogorodici.

 

V tem samostanu je 2. avgusta 2012 Makedonska pravoslavna cerkev – Ohridska arhiepiskopija kanonizirala prve svetnike, tri menihe - mučenike iz XVI stoletja.

 

Promote your Service

Accomodation

Add up to 3 images.

Validation code:
Enter the code above here :

Can't read the image? click here to refresh.