Pelagonijska - regija
Predvsem zavzema jugozahodni del Makedonije. Zajema Pelagonia Valley in Mariovo območje.
Lokacija
Regija je omejena z goro Baba, z vrhom Pelister (2.601 m), Ilinsko in Bušavo Planino na zahodni strani, Mokro Planino z vrhom Solunska Glava (2.540 m) na severni strani, Babuna, Selečka in Dren Planina so na vzhodu in Nidže, z vrhom Kajmakčalan (2.520 m), ter državna meja z Grčijo in Pelagonjska ravnina na jugu.
Značilnosti
Geološko-geomorfološke značilnosti te regije so zelo raznolike. Prisotne so tipične ravnice, globoke ozke doline na Crni Reki, gorski vrhovi, jame in značilne denudicajske oblike na Pelisterju, Babuni in Selečki Planini.
Klima
V Pelagonijski regiji povprečna letna temperatura v Prilepu in Bitoli znaša 11.2 stopinjje, v Kruševem in na Pelisterju na višini 1.200 metrov, okrog 8 stopinj. Poprečna letna količina padavin v Pelagonijski ravnini znaša 600 mm, v Kruševem okrog 800 mm.
Reke in jezera
V tej regiji je več hidrografskih objektov. Bolj značilni so izviri Crne Reke. Razen Crne Reke, večji reki sta Šemnica in Blato, tukaj je tudi več manjših rek. Na Pelisterju sta glacijalna Veliko in Malo jezero. Nameščena na višini več kot 2.000 metrov, sta poseben slikovit del gore. Vodne objekte v regiji nadopoljnjujejo umetne akumulacije Streževo v bližini Bitole in Prilepsko Jezero.
Flora in favna
Še posebej izstopanjo drevnati gozdovi bukve in hrasta na Bušavi Planini in mešane zimzelene in listopadne rastline na Pelisterju in Nidže. Zlasti je pomemben pet iglasti bor molika na Pelisterju. Zelo raznolika je travnata vegetacija. Bogat in raznolik je tudi živalski svet, sestavljen iz vseh vrst velike in male divjadi tipične za te prostore.
Prometne povezave
Regija je prometno povezana z več sosednjih regij. Glavna prometnica je cesta M4, Ohrid-Bitola-Prilep-Veles. Iz nje se izdvoji cesta od Bitole proti Grčiji, potem od Bitole, skozi Demir Hisar proti Kičevu in Kruševu in regijska cesta Prilep-Kruševo in Prilep-Brod-Kičevo. Veliko je tudi drugih lokalnih cest.