Splošni podatki o mestu Tetova
Tetovo je mesto v severozahodni Makedoniji, na pobočjih Šare v spodnji Pološki dolini. Tetovo je sedež iste оbčine, ki pokriva površino 261,89 km2, skupaj z novo nastalimi občinami, ki so iz njega nastale, in ki danes gravitirajo proti njem.
Legenda o mestu Tetovo
V neposredni bližini mesta, med dvema gričevima, je bila velika kača, od katere so se vsi bali. Nihče ni poskušal pristopiti grozljivi zveri, oziroma se spoprijeti z njo. Samo nekateri Teto, oborožen z lokom in puščico, je prišel do ogroženega kraja. Ko je prišel tja, se je kača pojavila in blokirala cesto. Teto se ni bal. Raztegnil je lok in kača, ki je bila z veliko hitrostjo se je nagnila k plenu. Ampak Teto je bil neustrašen. Ko se je plazilec približal njemu, je zamahnil z ostrim in žilavim mečem in ga prebodel. Tako so bili ljudje osvobojeni nevarne zveri. Tudi strah jih je zapustil, prehod med hribi pa je bil prost in enostaven. Mesto, kjer je bila kača ubijana z mečem in ščitom, (kalkan), se je imenovala Kalkandeli in mesto, (na turškem), - Kalkandelen. V spomin na junaka Teto, na drugi strani, je lokalno prebivalstvo imenovalo naselje z imenom Tetovo.
Zgodovina imena Tetovo
Druga različica je, da ime izhaja iz stare slovanske besede "xbtjati" – kar pomeni želeti, biti všeč , najljubši kraj. Sredi 15. stoletja je bilo izginotje črke "x" je naselje preimenovano v Tetovo. Po ljudski etimologiji Tetovo izhaja iz besede tetiva. V povezavi s to razlago se je celo pojavilo turško ime naselja - Kalkandelen. V kraljevem odloku carja Dušana sredi XIV stoletja, se Tetovo omenja kot vas, in kot je urbano naselje se omenja v XV stoletju, in je glavna točka Spodnje in Zgornje Nahiye. Slavni turški popotnik Hadži Kalfa, ki je obiskal Tetovo okoli sredine 17. stoletja, omenja mesto z imeni Kalkandelen in Tetova. V albanskem jeziku je mesto Tetovo, imenovano Tetovë.
Zgodnji razvoj mesta
Po najnovejših podatkih, pridobljenih z arheološkimi izkopi neolitskih območij Tumba v bližini vasi Dolno Palčište (1987-1988.) in pod vasjo Stenče (2000), najstarejši sledovi življenja v Pološki kotlini ssegajo nazaj izpred 8000 let ali natančneje od 6100 p.n.š. S teh krajev izvira veliko izkopanig fragmentov pa tudi popolnoma ohranjeni kosi keramike, pa tudi oltarjev in kipcev, posvečenih ženskemu kultu. Večina Tetova se razteza na ravnem območju, le manjši del pa leži na pobočjih Baltepe, hriba visokega 806 metrov. Absolutna nadmorska višina mesta je od 450 do 500 metrov. V zadnjem času urbanisti načrtujejo prizadevanja, da se razširijo na gorsko območje, ki je rahlo povišano in ugodno za mestno gradbeno okrožje.
Podnebne razmere
Mesto je s kontinentalnim podnebjem s toplim in relativno vlažnim poletjem, hladno in snežno zimo, spomladi in jeseni s pogostimi padavinami. Naravni pogoji, kot so podnebje, relief, geološka sestava tal, so omogočili, da se na območju Tetova pojavijo številni vodni viri. Zato je Tetovo eno redkih mest v Makedoniji, ki ima pitno vodo, vodo za potrebe industrije in vodo za namakanje. Mesto je v preteklosti bilo razdeljeno na dva dela: zgornji in spodnji bazar. V zgornjem delu so živeli večinoma muslimani, v nižjih kristjanih. Tetovo kot večkulturno okolje zaznamujejo predvsem z dvemi velikimi religijami. To je islam in krščanstvo, o.z.. Pravoslavje. Sedež Pološke škofije se nahaja v katedrali Sv. Cirila in Metoda v Tetovu.
Tetovsko Kale (XIX stoletje)
Ali novejša utrdba, zgrajena okoli leta 1820. Nahaja se v neposredni bližini Tetova, ob vznožju Šar Planine. Je na nadmorski višini okoli 800 metrov, in glede na mesto se dviga okoli 300 metrov. Izgradnjo je začel Redžip Paša in je nadaljeval njegov sin, Abdurrahman Paša. Trdnjava je zgrajena iz apnenčastega in izklesanega kamna. Današnji arheološki kompleks je sestavljen iz sten, v katerih e pet serajev, kopalnica, skladišča, velike kuhinje, jedilnice in vodnjak. Od starejših stavb je tu cerkev sv. Atanasija iz 14. stoletja. Na stenah trdnjave so obstajal stopli, in obstajajo ostanki podzemnega zapora in trije predori, ki vodijo iz Kaleja peljejo do Tetova, k vasi Larci i in reki Peni.
Cerkev sv. Cirila in Metoda
Ta cerkev se nahaja v starem delu Tetova. Zgrajena je bila v obdobju od leta 1903 do leta 1918, posvečena pa je bila leta 1925. Freske je leta 1924 izdelal Danilo Nestorovski. Cerkev je troposladna bazilika s središčno kupolo.
Etno-muzej v Džepčištu
Pet kilometrov od Tetova, v zasebnio počitniški hiši v vasi Džepčište, je majhen etno-muzej z eksponati ki segajo VIII stoletja p.n.š. do XX. stoletja. V notranjosti je prostora samo za enga obiskovalca. Eksponati so narejeni iz različnih materialov (keramika, baker, železo) in nastavitev bogatijo eksponati, ki so jih pripeljali makedonski in albanski prebivalce te regije. Muzej ima ambicijo, da se vpiše, v Ginesovo knjigo rekordov kot najmanjši etno muzej na svetu.
Pisana Mošeja (XV stoletje)
To je kulturni spomenik XV, ki je bil posodobljen in razširjen v XIX stoletju s strani Abdurrahman Paše, turškega fevdalca iz Tetovskega pašaluka. Nahaja se v starem delu Tetova, ob reki Peni. Predstavlja eno-sobno kvadratno stavbo z arhitekturno kombinacijo baročnega in neoklasicističnega otomanskega gradbenega slogu. Podatki o zgodovini Pisane mošejeso vklesani v napisih vklesanih na marmornih ploščah, danih pred vrati. Pisana mošeja s svojo fasado je še posebej privlačen spomenik kulture v Tetovu. Številni pisano poslikani okraski, podobe in slikarske tehnike predstavljajo redkost in izredno delo islamske arhitekture. So delo izkušenih mojstrov iz Debra, ki so poleg tega da so naslikali mošejo znotraj in zunaj, so istočasno uredili tudi derviško Arabat Baba Tekke in več hiš Bega. Posebnoj pestra je južna stran, ki jo vidimo z glavne ceste, ki vodi v Gostivar.
Arabat-baba tekke (XIX stoletje)
Arabt- Baba Tekke je bila zgrajena v XIX stoletju s strani Recdžep Paše in njegovega sina Abdurahmana Paše. Predstavlja čaščenje poleg turbeta Sersema Ali-babe iz XVI stoletja in danes ima ohranjeni vodnjak, stolp, turbo, kuhinjo z jedilnico, fontana, gostinsko četrt, in derviš hane in haremlak. Vse to je del kompleksa, ki je do leta 1912 živel aktivno derviško življenje do leta 1912. Danes je Narodni muzej Tetova.
Lešočki samostan Sv. Atanasije (14. stoletje)
V kompleks lešočkega mansatirja spadajo: samostansks cerkev sv. Atanasij iz leta 1335, Marijina cerkev, ki obstaja iz XIII stoletja in je omenjena v listini Stefana Dečanskog iz 1326, kot tudi ostanki petih cerkev in kapelice iz srednjega veka. Posebej poudarjene so kulturne in duhovne vrednote cerkve sv. Athansija. V samostanu se nahaja grob in spominska soba Kirila Pejlinovića enega največjih makedonskih prerodbenikov iz XIX stoletja. Z njegovim prihodom iz Svete gore Atos leta 1818, so obnovljene samostanske četrtine in ustanovljena je samostanska knjižnica. Lešočki stamostan pa je postal literarni in izobraževalni center. Večkrat je bil požgal in obnovljen. Leta 1860 so Turki uničili samostan in cerkev sv Marije in samostan je bil hudo poškodovan v letu 2001. S pomočjo Evropske unije je ponovno prenovljen.
Popova Šapka
Šar Planinase nahaja v bližini Tetova, dolga 80 km in s površino 1.600 m2. Popova Šapka, z nadmorsko višino 1.780 metrov, je turistični kraj Šar planine in eden najbolj znanih zimsko-rekreacijskih središč v državi. Ponuja izjemno udobno opremo za smučanje in sankanje, opremljeno z več žičnicami in vlečnicami. Popova Šapka ima številne vikend hiše in sodobne turistično-gostinske objekte. Šar Planina je bogata z visokogorskmi pašniki in gozdovi, iglavcev, od katerih so najbolj pogosti visoka jelka in brina. Na Šari je najdenih preko 200 endemičnih rastlin, kar je največji delež endemizma v Makedoniji.
Šarplaninec
Pasma Šarplaninec je endemična in je ponos Šar Planina in Makedonije. Izvira iz Tibeta, s pobočij Himalaj. Prilagodil se je težkim pogojem makedonskih gora, kjer živi stoletja. Prvič je bila razstavljen v Ljubljani leta 1926. Leta 1939 je bil Šarplaninec vpisan v Mednarodno filmsko zvezo (FCI), ki registrira vse pasme psov. Makedonski šarplaninec je prvak Evrope za leto 2008 na tekmovanju 10.000 psov.
