cro+Kulturno-zgodovinska dediščina

Sledovi človeškega obstoja že več kot 8.000 let

Prvi sledovi človeškega obstoja na ozemlju Makedonije izvirajo iz starejše kamene dobe – paleolitika. Dejanski začetek prazgodovine se začenja okorg 6.000 let pred našim štetjem, s prvimi naselbinami v območju Srednje Bregalnice in Ovčjega Polja, po dolini reke Vardar in v Pelagoniji. Skozi stoletja, Makedonijo zaznamuje pomemben in bogat civilizacijski razvoj materialne in duhovne kulture.

 

Freskanstvo

Makedonija spada med dežele z najlepšimi ohranjenimi bizantiskimi freskantni del iz obdobja XI – XIV stojetja. Ohranjeno je več tisoč kvadratnih metrov fresk, ki so večinoma v zelo dobrem stanju in predstavljajo mojstrovine makedonske freskantske šole. Najstarejši ohranjeni fragmenti zgodnjih krščanskih fresk se nahajajo v Episkopski baziliki v arheološčem najdišču Stobi. Freske v Sv.Sofiji, ki je katedralna cerkev  Ohridske arhiepiskopije, do najbolj ohranjene stenske poslikave iz XI stoletja v celi Bizantiji.

 

Razvoj makedonske umetnosti je najbolj opazen v turbulentnem XIII stoletju, ko delata znana freskanta in ikonopisca Mihail in Evtihij, ki sta uvedla nove freskantske kanone. Leta 1295, ko sta začela poslikavo ohridskega svetišča v čast Presvete Bogorodice Perivlepte, začenja novo veličastno obdobje makedonskega freskanstva.

Stenske poslikave v cerkvi posvečeni nadangelu Mihailu v Lesnovskem samostanu so od leta 1347, med freskami iz XIV stoletja po lepoti in vrednosti izstopajo tiste iz Markovega samostana in cerkve Sv.Andrej pri Matki. V tem času, obsežen ustvarjalni opus srednjeveškega slikarstva obogatijo freske in ikone, ki sta jih ustvarila Jovan in Makarie Frčkovski.

Za srednjeveške freske in ikone je značilna monumentalnost kompozicije in likov, razigrana rizba in bogat, rafiniran kolorit. V makedonskih cerkvah in samostanih so tudi v naslednjih stoletjih ustvarjana fraksantska del, vključno z stensko poslikavo v cerkvi Sv.Jovan Bigorski in cerkvi Sv.Gjorgji v Rajčici. Veliko likovnih del sodobnih generacij slikarjev je zasnovano na bogati bizantiski tradiciji.

 

Arheološka najdišča

V Makedoniji je registrirano več kot 4.500 arheoloških najdišč. Poseben pomen imajo najdišča Skupi in Skopsko Kale pri Skopju, potem Trebeništa, Sv.Erazmo, Ohridska trdnjava, zgodnja krščanska bazilika v vasi Oktisi v Ohridsko-struški kotlini, Heraklea Lyncestis in Markove Kule v Pelagoniji, Stobi pri kraju Gradsko, Isar in Bargala pri Štipu, Strumiško Kale, Viniško Kale, Morodvis pri kraju Kočani, Marvinci in Gevgeliski Rid v Gevgelijsko-Valandovski Kotlini itn.

 

Trdnjave, kule in mostovi

V Makedoniji je zgrajeno veliko število trdnjav, kul in mostov, ki dodatno pričajo o življenju in kulturi na teh prostorih. Takšne so Samuilova trdnjava v Ohridu, Markove Kule v Prilepu, Careve Kule v Strumici, Kamniti Most in Kale v Skopju, srednjeveške kule in mostovi v kraju Kratovo.

 

 

 

Religija

V Makedoniji se prepletajo vzhodna in zahodna civilizacija. V številnih mestih je povsem običajno srečati kakor cerkve, tako tudi mošeje. Večji del prebivalstva pripada pravoslavni krščanski veri ( 65% ). Na drugem mestu, po zastopanosti, so prebivalci islamske vere ( 33 %). Ostali so katoliki, protestanti, ateisti in pripadniki drugih religij.

 

Arhitektura

Po antični arhitekruti, se intenzivna arhitekturna dejavnost registrira v bizantiskem obdobju, ko je gradnja cerkve Sv.Sofija v Carigradu postavila merila za vse kraje pod dominacijo pravoslavne cerkve. V času Otomanskega imperija je bil dominanten  vpliv islamske arhitekture, o čem govorijo številne gradnje iz tistega časa: turške kopeli, mošeje, teka, bezistani, bazari. Najlepši primeri urbane arhitekture so zgradbe iz XIX in XX stoletja. Kruševo in Kratovo sta večinoma celotne urbanistične celote z ohranjeno mestno arhitekturo iz tega odbobja, kot tudi večji del Bitole in Skopja, ter stari del Ohrida. V XX stoletju Makedonija sledi trende sodobne arhitekture.

 

 

Mošeje

V Makedoniji je okrog 600 mošej, od katerih so najbolj znane tiste iz XV in XVI stoletja. Mošeje Jaja-paša,  Isa-beg, Mustafa-paša in Sultan Murat se nahajajo v Skopju, Šarena mošeja in Saat-mošeja sta v Tetovem, Isak-mošeja, Hajdar Kadi-paša in Jeni mošeja v Bitoli, Čarši mošeja v Prilepu, Saat-mošeja v Gostivarju, v Ohridu pa sta Hajati Baba-teke in Ali-paša mošeja. Vse imajo večinoma kvadratno osnovo in verando, pokrite so s kupolami ali leseno strešno konstrukcijo in predstavljajo obliko turško-osmanliste šole. Zidane so iz kamna in opeke, postavljenih v vodoravne vrste, in zato so njihove fasade zelo slikovite. Mošeje so gradili najvišji turški vlastelini (paše in begi), bile so na pomembnih položajih, običajno dominantne v naseljih.

 

 

 

Promote your Service

Accomodation

Add up to 3 images.

Validation code:
Enter the code above here :

Can't read the image? click here to refresh.