Bitola

 

Bitola – Mesto konzulov – Srce Makedonije

 

 

 

Bitola je drugo največje mesto v Republiki Makedoniji. Nahaja se v jugozahodnem delu dežele, v Pelagonijski kotlini, ob vznožju Baba Planine, 13 km od meje z Grčijo. Mesto leži na obeh bregovih reke Dragor, desni pritok Crne reke.

Bitola ima vlogo regionalnega centra v Republiki Makedonije. Prometne povezave mesta so usmerjene na sever k Prilepu, k Ohridu na zahodu,  in jugu proti Grčiji. Te poti so usmerjene na magistralnim cestam mednarodnega pomena.Pomembne so tudi regionalne ceste v smeri Kičeva in proti območju Mariovo. Skozi Bitolo mineva železniška proga iz Velesa in Prilepa, ki nadaljuje v Lerin, Voden in Solun v Grčiji.
Današnja Bitola je bila ustanovljena konec VI stoletja. Status mestno naselje ima že od XI stoletja. Mesto se je razvilo v bližini nekdanjega antičnega mesta Heraclea (dva kilometra južno od Bitole). To naselje je bilo gospodarsko, kulturno in prometno središče za Južno Pelagonijo.

V srednjem veku je bila Bitola utrjeno mesto s cerkvami in samostani, sedež episkopa, cerkveno središče. V XVIII stoletju je Bitola funkcionalno padla. V XIX stoletju je mesto obnovilo funkcije, teritorialno se razširilo in postalo "mesto konzulov", ker se je v drugi polovici XIX stoletja do leta 1912 v Bitoli nahajalo veliko tujih konzulatov. Z delitvijo Makedonije po Balkanskih vojnah  in Prve svetovne vojne, je Bitola izgubila večino gospodarskih, upravnih, političnih in kulturnih funkcij. Po drugi svetovni vojni je mesto doživelo celotno prebivalsko in gospodarsko okrevanje. Od približno 40.000 prebivalcev v letu 1953, Bitola ima okoli 80.000 prebivalcev v letu 2002.

Ker se nahaja na območju z intenzivno razvitim kmetijstvm (žita, sladkorna pesa, tobaka) in živine, je Bitola pomemben gospodarski in kmetijski center ne samo Pelagonije, temveč tudi cele dežele. Tukaj se nahaja več kmetijsko - predelovalnih obratov, od katerih so nekateri edinstveni in imajo eksistencialen in strateški pomen za Makedonijo. Poleg živilskopredelovalne industrije v gospodarski strukturi mesta ima pomembno mesto  rudarstvo in proizvodnja električne energije (TE Bitola I, II, III), tekstilna industriji, industrija  gradbenih materialov, kovinska industrija, industrija predelave tobaka, elektroindustrija.

 

Saat - kula (XVII stoletje)

Saat-kula je najbolj prepoznaven spomenik s katerim se identificira Bitola. Nahaja se v strogem centru, kjer mestna ura prevladuje v prostoru s svojo višino in oddaja popularno glasbo, ko bije ob celih urah. Čeprav ni bilo mogoče najti dokumentacijo o njeni gradnji se domneva, da je zgrajena v času turške vladavine v XIV stoletju, skupaj z mošejo Jeni. Visoka je 33 metrov, postavljena na kvadratno osnovo. S severne strani so polkrožna vhodna vrata in notranje spiralno kamnito stopnišče. Razdeljena je na tri nadstropja, na vrhu je mehanizem, z urami na vseh štirih straneh. Zgornji del je majhna kupola, ki ponuja čudovit pogled na mesto konzulov in širšega okolja. Park okoli stolpa je kraj, kjer se ljudje zbirajo na božični večer in prižgejo sveče vzdolž travnika in pločnika.

 

Širok Sokak

 

Tukaj stojijo najstarejše artitekturne zgradbe na Balkanu, ki ga krasijo še iz turškega časa.

 

Prvi konzulat v Bitoli je leta 1851 odprla takratna Avstro-Ogerska, prav na Širokem Sokaku. Kasneje so konzulate odprli Britanci in Francozi, nato pa so prišli konzuli iz Rusije, Italije, Srbije, Bolgarije in Romunije. Prve ulične svetilke na Širokem sokaku, so odgnale temo od Saat kule do Oficirskega doma točno ob  17. uri 24. decembra 1924. Potem so se konzuli in meščani skupaj prvič sprehodili pod lučmi. V tem času so na Širokem Sokaku sedež imela številna tuja podjetja, prestižne restavracije, slaščičarne, podružnica Frankosrpske banke. To prvo konzulsko obdobje je bilo navdih za številne pesmi o konzulih, o kočijah /pajton/ o klavirjih, o slovesni vampovi obari, o Vlaški soseski z rumenim hišami, o ljubezni. V literaturi je podatek, da  o Bitoli poje več kot 500 pesmi, kot za nobeno drugo mesto na svetu. Sanje Bitolčanov, da njihovo mesto spet postane konzulsko središče je dosežen z neodvisnostjo Makedonije. Francija je bila prva država, ki je odprla svoj konzulat v samostojni Makedoniji, za njo je to storila Turčija, ter sta sledila britanski in ruski konzulat.

 

 

Cerkev Sv.Dimitrij (XIX stoletje)

Ikonostas s pozlačeno rezbo, izdelan od neznane skupine

 


Ta cerkev je katedrala eparhije in ena največjih v Makedoniji. Zgrajena je leta 1830, zvonik pa stoletje kasneje, leta 1936. Zgrajena v času, ko je s turškimi zakoni bilo prepovedano, da bi bila previsoka. Torej vkopati v zemljo to veličastno stavbo, je bil najboljši način, da spoštuje zakon v tistem času.

 

 

Notranjost je krasna in bogato okrašena. Dve vrsti masivnih stebrov, po šest na obeh straneh, jo delijo na ladje, od katerih je srednja največja. Zgrajena v obliki triladijska bazilika, s stranskimi galerijami v zgornjem nadstropju, kjer se nahajajo kapele. Ikonostas je plitvo rezljan, obložen z mavcem in pozlačena, bogat z elementi flore in favne. Izdelale so ga spretne roke za zdaj neznane rezbarske skupine makedonskih mojstrov.

 

Isak mošeja (1508)

Pozlašena levha v obliki diska je dar sultana Rešada V

 

Isak  Čelebi Ibn Isa mošeja, kot je njeno polno ime, je ena izmed najstarejših ohranjenih mošej v Bitoli in eden od najbolj znanih svetih muslimanskih kulturnih in zgodovinskih stavb v Makedoniji. Z minaretom višine približno 50 metrov, mošeja dominira na območju sproti Saat Kuli in Velikem Bezistenu. V njenem velikem vrtu je več grobnic, zanimivih zaradi subtilnih oblik sarkofagov. Okrožena z zelenjem, ta enoprostorna podkupolna mošeja je pravo počivališče za svojega ustanovitelja. Glavni dekorativni element v verandi so štirje stebri, ki prevladujejo v prostoru, postavljene na visoke kamnite podstavke končujejo z enakimi kapiteli. Skozi glavna vrata se vstopa v molitveni prostor z razkošno dekoracijo. Posebnost te mošeje je v igri barv in oblik, ki se odraža v vsakem delu mošeje.

 

Heraklea Lyncestis (IV stoletje p.n.š)

Kraj Filipa, ki je Sredozemlju podaril brilijantne mozaike

 

Heraklea Lyncestis je eno izmed najstarejših makedonskih antičnih mest, in se nahaja v bližini Bitole. Ustanovljena je bila v sredini IV stoletju pred našim štetjem s strani Filipa II Makedonskega. Mesto je bil razvit vojaško-strateški center na severozahodni meji makedonskega območja Linkesida (današnje Bitolsko Polje). Ker se je nahajala na najpomembnejši prometnici svojega časa, Via Egnatia, Heraklea postane najpomembnejša postaja  v regiji. V zgodnjem krščanskem obdobju je bila episkopat. V Herakleja so odkrili stopnišče s častnimi spomeniki, majhno in veliko baziliko, rimsko kopel, gledališče, mestni vodnjak Justinijana iz VI stoletja, episkopsko rezidenco, številne kipe in druge zanimive predmete. Življenje v Herakleji je zamrlo proti koncu VI stoletja. Danes je pomembno arheološko najdišče in prizorišče kulturnih prireditev.

 

 

 

 

 

 

Zavod in muzej

Pričevalec epoh, čuvaj vrednosti

 

Nacionalna ustanova »Zavod in muzej« v Bitoli se nahaja v stavbi stare vojašnice, ki je razglašena za kulturni spomenik. To je eden izmed najbolj pomembnih makedonskih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, ne samo zaradi svoje monumentalnosti,vendar tudi zaradi zgodovine, dogodkov in osebnosti, ki so tukaj prebivali. Zgrajena leta 1848, v sijaju največjega razvoja Bitole, kot vojaška gimnazija (Idadie), ki je leta 1900 postala vojaška akademija (Harabie), ki je delovala do leta 1909.
Skozi naravne, arheološke, zgodovinske, etnološke in umetniške razstave, kot tudi številne občasne razstave na številnih področjih je v bitolskem »Zavodu in muzeju« prikazan sijaj Bitole in njene okolice v različnih zgodovinskih obdobij. S skrbnim izborom najdragocenejših kulturnih in zgodovinskih zakladov, poleg Stare vojašnice, ustanova uporablja tudi antični kraj Herakleja, umetnostno galerije v Jeni mošeji, , mošej Ajdar Kadi, spominske hiše Goceta Delčeva, spominsko hišo Stevana Naumova Stiva, Magazo na ulica 27. marec.

 

 
 
 
 

 

Promote your Service

Accomodation

Add up to 3 images.

Validation code:
Enter the code above here :

Can't read the image? click here to refresh.